Intervju s Klapo Skala

Znana je predvsem po svoji  pesmi »Tri dni sem ljubil«. Videospot, za to pesem, je dosegel skoraj rekordno število ogledov. Klapa skala je s svojo balado sprožila ogromno pozitivnih odzivov.

Od kod  ideja o novi pesmi ter vrnitvi na glasbeno sceno?

»Ideja je vzklila kar naenkrat. Preprosto sem nekega dne dobil občutek, da je čas, da se vrnem na oder. Vmes sem delal kot  tonski tehnik, skupaj z različnimi znanimi ansambli, kot so kvintet Dori, Poskočni muzikanti in drugi. Po vsem tem času, pa sem le poklical dolgoletnega prijatelja, izvrstnega pisca melodij, producenta in lastnika založbe TOP Records, Bojana Šeruga. Zaupal sem mu svoje želje in kaj hitro se mu je porodila zamisel o novi skladbi, za katero lahko rečem, da mi je pisana na kožo. «

Koliko časa je minilo, odkar ste nazadnje stali na odru? Kakšni spomini vas vežejo na to?

»To je bilo leto 2001 z očetovim ansamblom – ansamblom Vinka Cverleta ob njegovi 25. letnici delovanja. Na ta nastop, pa tudi na vse ostale nastope z očetovim ansamblom, me vežejo prečudoviti spomini in čustva. Najbrž zato, ker je bila v ansambel vključena celotna družina. Najprej oče Vinko, mama Mira, v zadnjih letih še moja sestra Vesna. Tudi odnos z drugimi tremi člani ansambla, Stanetom Ropotarjem, Darkom Dobrotinškom, in Zvonetom Škorjo je bil družinski. Z njimi res nismo bili v sorodu, a smo delovali kot prava razširjena družina, ki jo je družila ljubezen do glasbe. Še danes se radi družimo in kot pravi prijatelji obujamo lepe spomine na tiste čase.«

Opažate kakšno podobnost med začetki in trenutnim dogajanjem na glasbeni sceni?

»O podobnostih je težko govoriti. Vsak glasbenikov dan je nova dogodivščina, nova zgodba. Kar je danes podobnega, je le to, da je za dober nastop in dobro izvedbo potrebno veliko truda in časa za vajo.«

Kdaj je nastala klapa Skala, koliko časa deluje, kdo vse so njeni predstavniki?

»Klapa Skala je nastala lani, avgusta. Pridno smo začeli vaditi svojo prvo skladbo, jo posneli in konec septembra že prvič stopili na oder. Na odru so zraven mene stali še Jernej Završnik, Urban Jager ter brata Gregor in Matic Kotnik.«

Kdaj pa se je porodila ideja o snemanju videospota? Najbrž ste potrebovali precej sredstev ter energije?

»Zamisel o snemanju videospota se je prišla kmalu po prvih nastopih, saj je bil odziv publike na koncertih res dober. S producentom, Bojanom Šeruga, smo se odločili, da skladbo spravimo tudi v filmski format. Vložene energije je bilo ogromno, a ni nam bilo hudo, saj nam je  glasba v veselje. Snemali smo v Izoli in Piranu, pri nas doma v Vodulah in pa v cerkvi svete Uršule v Dramljah. Povedati moram, da je snemati v domačem kraju prav poseben občutek. Vesel sem zaupanja drameljskega duhovnika, Nika Kranjca, ki nam je brez težav zaupal cerkev svete Uršule. Zahvala gre tudi moji družini, saj so v zelo mrzli noči, pri minus desetih stopinjah, poskrbeli, da je snemanje potekalo nemoteno ter nas podpirali.«

Odzivi o novem nastalem videospotu so zelo pozitivni. Se je vaše življenje v zadnjem času zaradi tega kaj spremenilo?

»Moram priznati, da tako velikega in pozitivnega odziva nisem pričakoval. Če se je življenje spremenilo? Lahko rečem, da se je. Vedno več ljudi mi sega v roko in mi čestita za naš uspeh. Prav tako imamo vse več nastopov in seveda priprav ter vaj za nove skladbe.«

Kakšni so vaši načrti?

»Načrtov za naprej je seveda ogromno. Pred kratkim smo nastopili na koncertih Helene Blagne, snemali smo tudi v oddaji Slovenski pozdrav. Na malih ekranih bomo nastopili ta petek, 18. marca. V takšnem slogu želimo tudi nadaljevati. V načrtih je tudi kakšen festival, vendar ne v Sloveniji, ampak v Dalmaciji, kot se za pravo klapo spodobi.«

Kakšno vlogo ima glasba v vašem življenju, glede na to, da vas spremlja že od malih nog?

»Kot večini glasbenikov je glasba preprosto moje življenje, saj ob njej živim pravzaprav od rojstva. Že kot dojenček sem bil na vajah mojega očeta, pri svojih šestih letih stopil prvič z njim na oder. Z glasbo preprosto živim vse svoje življenje. Z mano je, ko sem žalosten in ko sem vesel, pomaga pa mi prebroditi tudi marsikatero težavo.«

(P.K.)